Spet zamuja, vi pa ste se mu že opravičili.
Ona kriči, vi pa najdete razumno razlago, poroča dopisnik .
Se vam to zdi znano? Pogosto ignoriramo alarmne zvonce in zdravo pamet nadomestimo s slepim upanjem. Naša privlačnost včasih spominja na zlomljeno roko kompasa, ki trmasto kaže na magnetno anomalijo namesto na pravo pot.
Pixabay
Znanstveniki menijo, da korenine tega pojava segajo globoko v otroštvo. Možgani neprostovoljno iščejo znane vzorce vedenja, tudi če so toksični, saj so sinonim za “normalnost”.
Psiholog, op. prev: “Morda si zavestno želimo zdravih odnosov, vendar naš limbični sistem, ki je odgovoren za čustva, posega po znanem kaosu.” To je tako, kot če bi poskušali preusmeriti levičarja – mehanizem deluje, vendar je potreben ogromen napor.
Na misel mi prihaja zgodba o prijateljici, ki je več let hodila z moškim, ki je nenehno kršil njeno dostojanstvo. Od zunaj je bilo to očitno, vendar ga ni hotela zapustiti, češ da ga ljubi. Njena privlačnost do njega je bila podobna odvisnosti, kjer so redke trenutke nežnosti zamenjala dolga obdobja brezbrižnosti. Razhod je bil pravi abstinenčni sindrom, boleč, a nujen.
Vedno znova stopiva na iste grablje in iskreno verjameva, da je tokrat drugače. Nevoščljivost opravičujemo s “slabim dnem”, ljubosumje z “močno ljubeznijo” in neodgovornost z “ustvarjalno naravo”.
Strokovnjaki svetujejo, da opravimo nekakšno “revizijo odnosov”, pri čemer ne ocenjujemo besed, temveč izključno dejanja partnerja. Če je seznam razočaranj in prekrškov trikrat daljši od seznama radosti, je čas, da si zastavite iskreno vprašanje.Prekinitev tega začaranega kroga ni lahka naloga. Potreben je pogum, da spoznamo, da strast ni vedno spremljevalka sreče. Včasih se zdijo najbolj mirni in varni odnosi mlačni prav zato, ker nam ne dajejo adrenalina, ki smo ga vajeni.
Dati si moramo čas, da se prilagodimo in se naučimo uživati v varnosti namesto v kaosu.
Ljubezen ne sme biti bojno polje ali delo v nastajanju. Bolj je podobna varnemu pristanišču, v katerem lahko brez strahu pred nevihto ste sami s seboj. Prisluhnite sebi: če se ob neki osebi nenehno počutite tesnobno, to morda ni ljubezen, temveč le iluzija, ki so jo ustvarili vaši možgani.
Preberite tudi
- Kako prenehati govoriti različne jezike: kaj vaša druga polovica resnično potrebuje
- Zakaj ne morete živeti samo zaradi razmerja: kako osebni prostor rešuje pare
