Odlašanje ima korenine v temeljnih mehanizmih delovanja naših možganov, ne pa v preprosti lenobi.
Vaši možgani nenehno iščejo načine, kako zmanjšati nevarnosti in povečati takojšnje nagrade, poroča .
Ko razmišljate o zahtevni nalogi, jo lahko amigdala, organ, odgovoren za procesiranje strahu, zazna kot potencialno grožnjo neuspeha. To sproži odziv “hit or run”, zaradi česar se izogibate neprijetnostim in izbirate prijetnejše dejavnosti.
Pixabay
Dopaminski krog v možganih spodbuja vedenje, ki prinaša hitro zadovoljstvo, kot je brskanje po družbenih medijih. Zapleten projekt z odloženim izidom ne povzroči enakega takojšnjega vzpona dopamina, zato se možgani upirajo, da bi ga začeli.
Evolucijsko so naši možgani programirani tako, da varčujejo z energijo in dajejo prednost kratkoročnim ciljem preživetja. Sedenje na kavču se možganom zdi varnejša in energetsko varčnejša možnost kot reševanje zahtevne delovne naloge.
Nenehno odlašanje ustvarja začaran krog, ki povečuje tesnobo in zmanjšuje samozavest. Vsako izogibanje nalogi možganom le potrdi, da je dejavnost res nevarna, kar okrepi vzorec odlašanja.
Moč volje se izčrpava kot mišica, saj zahteva veliko porabo duševne energije. Če se v boju proti odlašanju zanašamo samo na samokontrolo, je to zanesljiva pot do razočaranja in občutka krivde.
Nevroznanstveniki predlagajo metodo za “preklapljanje” nevronskih povezav s spreminjanjem pristopa k nalogi. Narediti morate prvi korak, da majhenda ne bo povzročil odpornosti možganov.
Načrtovano dejanje zmanjšajte na najmanjšo možno mero, na primer, obljuba “napiši en stavek” ali “odpri datoteko”. Ta pristop zavede telo amigdale, ki mikrokoraka ne zazna kot resne grožnje.Ne osredotočajte se na končni grandiozni cilj, temveč na proces in najmanjše naslednje dejanje. Možgani se lažje zadovoljijo s konkretnim in preprostim dejanjem kot pa z abstraktnim in zastrašujočim obsegom dela.
Redno izvajanje mikrokorakov oblikuje nove nevronske poti, ki dejavnost povezujejo s pozitivnimi čustvi. Sčasoma bodo vaši možgani začeli povezovati začetek dela ne s stresom, temveč z občutkom dosežka in nagrado, ki jo prejmete.
Ta metoda dosledno zmanjšuje notranji odpor in postopoma spreminja produktivno delovanje v trajno navado. Svoje možgane naučite, da dobijo zadovoljstvo od procesa napredovanja in ne le od končnega rezultata.
Tako vam razumevanje nevrobioloških temeljev omogoča, da se prenehate boriti sami s seboj in začnete sodelovati s svojimi možgani. Preprosti in dosledni koraki se pri premagovanju odlašanja izkažejo za veliko učinkovitejše kot titanski napori volje.
Preberite tudi
- Kako razlikovati intuicijo od strahu: 3 delovne metode za dvomljivce
- Kako se naučiti poslušati sogovornika: tri tehnike za popolno potopitev v dialog
