Ta trenutek je znan vsakomur: pravkar ste se predstavili neki osebi, njeno ime pa je že brez sledu izginilo iz vašega spomina.
Takšna situacija vas spravi v zadrego in v vas vzbudi dvom o lastnih kognitivnih sposobnostih, meni dopisnik revije .
Naši možgani v novih družbenih razmerah poleg imena obdelujejo še številne druge signale. Nezavedno ocenjujemo videz, manire, intonacijo glasu in kontekst srečanja, kar ustvarja veliko kognitivno obremenitev.
Pixabay
Imena so sama po sebi abstraktne oznake, ki za našo zavest ne nosijo globokega semantičnega bremena. Za razliko od obrazov, ki imajo edinstvene vizualne vzorce, so imena le poljubni sklopi zvokov.
Učinek “slišim-izgubljam” se pojavi zaradi delovanja kratkoročnega spomina, ki informacije hrani le nekaj deset sekund. Če podatki niso pravočasno preneseni v dolgoročni spomin, jih možgani zavržejo kot nepomembne.
Pozabljanje spodbujata tudi stres in rahlo vznemirjenje med spoznavanjem, saj aktivirata primitivne obrambne mehanizme psihe. Takrat so možganski viri usmerjeni v ocenjevanje morebitnih groženj in ne v pomnjenje formalnosti.
Pozabljanje imena nima takojšnjih negativnih posledic krepi našo nepozornost. Možgani teh informacij ne dojemajo kot ključnih za preživetje, zato se ne trudijo, da bi jih ohranili.
Če ne delate na tej navadi, se lahko soočite s poklicnimi težavami in zamudite obetavna osebna poznanstva. Redni izpadi spomina spodkopavajo samozavest in ustvarjajo sloves nepozornosti.
Najpreprostejša rešitev je tehnika takojšnje glasne ponovitve imena takoj po predstavitvi. Fraza “Lepo vas je spoznati, [Имя]” ne le utrjuje zvok, ampak tudi kaže vašo vljudnost.
Naslednji korak je, da novo ime povežete z vizualno podobo ali znano osebo. Bolj ko je povezava nazorna in absurdna, večja je možnost za njeno zanesljivo zapomnitev.
Poskusite v prvih nekaj minutah pogovora večkrat uporabiti sogovornikovo ime in ga naravno vtkati v dialog. Ta metoda ne trenira le vašega spomina, temveč tudi ustvarja občutek posebne pozornosti do osebe.
Po srečanju si vzemite trideset sekund časa, da v mislih ponovite ime in podobo novega znanca. Kratkotrajno utrjevanje informacij bistveno poveča verjetnost njihovega prenosa v dolgoročni spomin.
Z rednim izvajanjem teh tehnik bo pomnjenje imen iz stresnega opravila postalo koristna navada. Sčasoma bodo vaši možgani začeli samodejno zajemati te informacije in odpravili nerodne premorke.
Preberite tudi
- Zakaj v drugih vidimo svoje pomanjkljivosti: kako deluje mehanizem psihološke projekcije
- Zakaj se ne morete osredotočiti: glavni sovražnik pozornosti ni tam, kjer jo iščete
